četrtek, 14. oktober 2010

Freeride smučanje

Freeride smučanje ali »prosto smučanje« oz. smučanje izven urejenih terenov je v zadnjem času je postalo pri nas močno razširjeno. V tujini je »freeride« na sceni že dalj časa, predvsem tam, kjer so pogoji idealnejši (ZDA, Kanada, Francija, Švica…). Popularen je postal v začetku 90ih najprej v ZDA, ko je smučanje potrebovalo nekaj novega, kar bi pritegnilo mlade, željne zabave. Smučarji kot so Kreitler, Dean Cummings, Dean Conway, Dough Coombs in Shane Mcconkey ter Seth Morrison, so kot eni prvih sponzoriranih freeriderjev obrnili takratne smernice smučanja na glavo, kar je pripomoglo k razvoju industrije freeride smuči. Predvsem Seth in Shane sta takrat zelo pomagala popeljati freeride smučanje na današnjo raven in podirala meje nemogočega. Skupaj z razvojem širših oz. »fat« smuči v drugi polovici 90ih je zanimanje za freeride močno narastlo in danes je postal eden pomembnih segmentov proizvajalcev smuči.

Pri freeride smučanju je posameznik popolnoma svoboden pri izbiri terena in linije po kateri se bo spustil. Za razliko od turnega smučanja glavni poudarek ni na vzpenjanju (na vrh lahko pridemo na različne načine, tudi peš) ampak na smučanju, ki je dinamično ter vključuje dolge zavoje pri večjih hitrostih in tudi skoke.

Freeride smuči so predvsem širše in daljše, s čimer omogočajo boljšo plovnost. Širine preko 10cm in dolzine okoli 190cm so pri freeriderjih nekaj povsem običajnega. K priporočljivi opremi sodi tudi čelada ter zaščita za hrbet in lahka ter nepremočljiva jakna in hlače.

Na prvi pogled morda izgleda freeride smučanje lahkomiselno, vendar pa v resnici zahteva veliko znanja smučanja, poznavanja razmer in gibanja v gorah ter trezno glavo, v nasprotnem primeru se hitro lahko usodno konča. Največja nevarnost v višjih in strmejših ter neporaščenih pobočjih so plazovi. Ker jih je večinoma težje predvideti, predstavlja obvezen del dodatne opreme tudi lavinska žolna (naprava,ki oddaja in sprejema signal) ter lavinska sonda in lopata. Zelo učinkoviti so tudi nahrbtniki z napihljivimi mehovi, ki nam povečajo prostornino in omogočajo, da ostanemo na površini plazu oz. tik pod njo, zaradi česar se zmanjša možnost poškodb in poveča možnost preživetja. Vso našteto opremo je potrebno znati uporabljati.

Torej pamet v roke in plohe pod noge!

Ni komentarjev:

Objavite komentar